Luka Duh

Svojo pot spoznavanja z gibanjem sem začel zelo mlad, ko sem pri štirih letih prvič prijel teniški lopar. S tenisom sem se do šestnajstega leta ukvarjal profesionalno, kasneje pa sem se želel preizkusiti še v mnogih drugih športih. S takšnim načinom življenja nastopijo prej ali slej poškodbe, s katerimi sem se moral soočiti tudi sam. Zanimati so me začele omejitve, ki so mi jih poškodbe in bolečine povzročile, zato sem začel razmišljati o poklicu fizioterapevta. Skozi študij fizioterapije sem si kot prostovoljec nabiral izkušnje na več področjih. Najbolj me je očaralo nevrološko področje stroke, še posebej cerebralna paraliza, s katero sem se v zadnjem letu študija tudi največkrat srečal. Otroci s cerebralno paralizo so me resnično prevzeli in mi v življenju pomagali bolj kot bi lahko jaz kadarkoli njim. Pokazali so mi, da so prioritete relativne in da jih je potrebno tako tudi obravnavati. Preden sem pričel študirati fizioterapijo sem opravil tudi tečaj masaže, ki me je popeljal v svet manualne terapije. Masaže sem kasneje nadgradil z izobraževanjem o miofascialnih prožilnih točkah. Kaj pomeni biti dober fizioterapevt sem resnično spoznal ob delu Tanje Lončarič in Cyriax terapiji. Takrat so se mi odprla vrata v svet diagnostike in reševanja vzrokov, ne le blaženja simptomov.

Luka1