Ali je bolečina vedno povezana s poškodbo tkiva?

Verjetno ste sliko, ki jo vidite na vrhu bloga, že videli. Ali pa vsaj kaj podobnega, kar ponazarja kako poteka prenos dražljajev iz okončin/periferije v možgane (v tem primeru, slika prikazuje bolečino oz. ‘bolečinsko pot’).

Če boste recimo, podobno kot človek na sliki, držali svojo nogo preblizu ognja, ali pa se boste vdarili v nogo boste najverjetneje začutili bolečino na mestu poškodbe oziroma pereče nevarnosti. In če smo bili dolgo prepričanja, da je bolečina merilec stanja tkiv, in se pojavi vedno ko imamo poškodbo, vam bom danes skozi različne primere ter eksperiment poskušal približati resnico o tem, da temu ni tako.

Bolečina namreč ni merilec stanja tkiv. Je merilec nevarnosti, ki nas ogroža, in nas želi kot taka opozoriti na dejansko ali potencialno poškodbo tkiva. Kot sem pisal v prejšnjem blogu, je bolečina zraven varovanja, tudi nekaj kar nam spremeni vedenje, razmišljanje in čustvovanje z namenom, da boljše okrevamo.

Tako recimo imamo najbolj preprosti model povezave med bolečino in poškodbo tkiva, kjer je bolečina direktno povezana s poškodbo tkiva:

Neke mirne noči se zbudite in odpravite na potrebo. Na poti do stranišča greste mimo omare, zraven zehate in imate komaj kaj odprte oči, ko naenkrat z mezinčkom desne noge udarite v oster rob omare…AU!
Takoj veste kaj se je zgodilo, bolečina vas predrami, držite se za nogo, javkate in poskakujete po drugi nogi.

Drug nekoliko bolj zapleten pa vendar pogost pojav je, ko imamo poškodbo tkiva pa se bolečina ne pojavi:

Na vroč poletni dan ste na celodnevnem pohodu s prijatelji. Ob 14h postane nevzdržno vroče, zato se odločite odpočiti v senci in skopati v bližnjem potoku. Ko pridete do potoka sezujete težke, vroče pohodniške čevlje in se zapodite bosi v potok. S prijatelji se zabavate, skačete, in se lovite po vodi. Ko pridete iz vode, ohlajeni in osveženi, se vsedete da bi nekaj pojedli, takrat vam prijatljica reče, da vam teče kri iz stopala. Pogledate in vidite da ste si med igro v potoku poškodovali nogo.

Pogosto se zgodi, da pride do poškodbe tkiva, pa zaradi okoliščin tega sploh ne čutimo, saj se preveč zabavamo ali pa smo kako drugače zaposleni. Podobno lahko vidimo recimo, ko gre babica na gasilsko veselico z upokojenci, in jo je končno nehala bolet peta, in koleno, zdaj pleše in se smeji, bergle pa so naslonjene na stol.

Zelo zanimivo je opazovati tudi povezvavo bolečine s tkivom pri tako imenovani fantomski bolečini. Gre za bolečino, ki se pojavlja v predelu telesa, ki ga več ni. Takšen tip bolečine se pojavi pri 70% ljudi, ki so jim amputirali del telesa. Takšni ljudje, pogosto čutijo bolečine kot da bi noga bila še vedno tam, čutijo nemirne noge ponoči, čeprav nog več ni, in še danes imajo občutek, da držijo stisnjeno pest na roki, ki je več ni. Nikakor ne smemo pomisliti, da ti ljudje ne čutijo bolečine, ali pa da si jo izmišljujejo. Samo pomislite na prejšnji primer, ko se ob poškodbi tkiva bolečina ne pojavi. V tem primeru gre samo za obratno zvezo med poškodbo tkiva in bolečino.

Seveda je pa najtežje za sprejeti in razumeti, ko pride do zveze zdravega tkiva in bolečine. Torej nekdo, ki ima popolnoma rehabilitiran in zdrav gleženj pa vendar opisuje neprenehne bolečine. Ali pa nekdo z neprestano bolečino v ledveni hrbtenici, ki je bil na vseh slikanjih in pregledih, pa je vse pokazalo, da je njegov hrbet zdrav. Tako se lahko hitro zgodi, da ljudem ne verjamejo v resničnost njihove bolečine. Zato je pomembno, da razumemo, kako lahko bolečina in poškodba tkiva v nekaterih primerih obstajata popolnoma samostojno/nepovezano.

Poškodba tkiva torej ni niti dovolj, niti ni potrebna za pojavitev bolečine. Čeprav je sicer pogosto, da se pojavi bolečina v povezavi s poškodbo tkiva, je zelo pogosto tudi, da se pojavi poškodba tkiva brez bolečine, in to ni niti vedno odvisno od obsega poškodbe. Samo spomnite se ureznine s papirjem, ki hudičevo peče, medtem ko iz urgence velikokrat poročajo o pacientih z obsežno poškodbo, brez bolečine.

Za konec vam ponudim en eksperiment:

Z blazinicami prstov primite svoj ušesni mešiček in ga stisnite dovolj močno da vas zaboli. Ko zaboli spustite!Ali ste se poškodovali? Zakaj pa potem boli?

V prihajajočem blogu, razložim zakaj pogosto boli preden se poškodujete in o tem kako možgani ustvarijo bolečino na podlagi vseh prejetih informacij.

Prihajajoči blog: Možgani so šef!