Zvin gležnja

Gleženj sodi med sklepe, ki so velikokrat izpostavljeni poškodbam, te pa pogosto ostanejo nezdravljene. Večina ljudi ima izkušnje z zvinom gležnja, na žalost pa se redko kdo zaveda, da lahko neustrezna rehabilitacija ali odsotnost le te, povzroči ponavljajoče poškodbe, v nekaterih primerih pa tudi dolgotrajne težave. Nastane lahko ob nepravilnem položaju stopala pri hoji, teku, doskoku ali padcu. V primeru zvina pride do različno hude poškodbe mehkih struktur v okolici sklepa. Glavni vzrok za ponovne težave je posledica zmanjšane propriocepcije pri poškodbi vezi. Propriocepcija je mehanizem, povezan z ravnotežnimi receptorji. Preprosto pomeni sposobnost zavedanja dela telesa, ko nanj nismo pozorni.

OSNOVE in MEHANIZEM POŠKODBE

Pri zvinu pride do natega ali natrganja vezivnega in mišičnega tkiva . Od mehanizma poškodbe je odvisno, katera struktura se poškoduje. Inverzijski zvin omenjenega sklepa se pogosto pojavi med hitrim premikom težišča telesa, preko meja podporne ploskve stojne okončine. Gleženj se zakotali navzven, stopalo pa se obrne navznoter, kar povzroči nateg, natrganino ali raztrganino zunanjih struktur. Med zunanje strukture uvrščamo anteriorni talofibularni ligament (ATFL), kalkaneofibularni ligament (CFL), posteriorni talofibularni ligament (PTFL) in nekatere mišice.

KAKO PREPOZNATI ZVIN GLEŽNJA

V prvih nekaj minutah po poškodbi boste verjetno občutili bolečino, občutljivost in otekanje. Na začetku boste morda lahko hodili, s povečanjem otekline pa lahko imate pri več težav. Ko se oteklina poveča, mišice pa postanejo bolj toge, nastanejo težave z normalnim gibanjem gležnja. To je povsem normalno pri zvinu.
Zvin in zlom gležnja je včasih težko razlikovati. Če imate nezmožnost hoje, otrplost prstov na nogah in/ali neprijetno ostro bolečino, lahko sumite na zlom. Če sumite na zlom, morate poiskati zdravniško pomoč!

KAJ LAHKO STORITE

Če sumite na zvin gležnja, je glede na pregled novejše, strokovne, znanstvene literature, priporočljivo sprejeti ukrepe za upoštevanje načela P.O.L.I.C.E. To je kratica, ki pomeni zaščito, optimalno obremenitev, hlajenje, kompresijo in elevacijo. Protokol lahko pomaga preprečiti prekomerno otekanje in olajša postopek rehabilitacije. Pri uporabi ledu se vedno izogibajte neposrednemu stiku s kožo (npr. preko brisače). Priporočljivo je, da z ledom hladite do 10 minut, z 1 urnimi presledki. Gleženj lahko tudi povijete s kompresijskim povojem in ga dvignete nad srce. Preproste gibalne vaje, kot je premikanje gležnja, bodo v začetnih faza pomagale pri togosti, agresivno raztezanje pa ni priporočljivo.
Večina ljudi je mnenja, da je njihov gleženj boljši, ko bolečina mine, kar je lahko napaka. Ko oteklina popusti, se pritisk na živčne končiče zmanjša in bolečina izgine. To na žalost ne pomeni, da si je sklep opomogel. Vezivno tkivo potrebuje vsaj 6 do 8 tednov, da se da se remodulira in postane čvrsto.

FIZIOTERAPIJA

Pravilna rehabilitacija je ključnega pomena za pravilno celjenje gležnja. S tem se izognemo kroničnim bolečinam in kar je najpomembneje, ponovnim poškodbam. Celovit program zdravljenja lahko vključuje manualno terapijo, elektrofizikalne modalitete, uporabo kinezioloških trakov in kinezioterapijo. Za boljši učinek je priporočljivo z zdravljenjem začeti hitro (v nekaj dneh), saj lahko fizioterapija pomaga pri otekanju, povrnitvi obsega gibljivosti, zaščiti sklepa in blaženju bolečin.
Ko napredujete, se morate naučiti, kako ponovno usposobiti propriocepcijo, da zmanjšate možnost ponovne poškodbe. Močan poudarek velja posvečati treningu izgubljenega ravnotežja, ki vpliva na gleženjski sklep. Mišice, vezi in sklepna kapsula imajo receptorje, ki prispevajo h komunikaciji z možgani o tem, kaj počne določen del telesa (propriocepcija). Ko se gleženj zvije, se ti receptorji poškodujejo, njihova učinkovitost pa se zmanjša. Tako lahko naše telo zazna nevaren položaj prepozno, da bi pravočasno reagiralo. Če te proprioceptivne sposobnosti ne obnovimo, boste morda ugotovili, da nekaj tako preprostega, kot je hoja po neravni podlagi, privede do ponovnega zvina.
Pri fizioterapevtski obravnavi prav tako uporabljamo številne tehnike, da preprečimo prekomerno brazgotinjenje in spodbujamo pravilno strukturiranje brazgotinskega tkiva. Če brazgotina postane fiksna, odebeljena ali nepremična, lahko vpliva na normalno gibanje med funkcionalnimi gibi. Tudi to je eden izmed razlogov, da se lahko težave z gležnjem pojavijo še dolgo po tem, ko se zdi, da je poškodba sanirana.