Lončarič Tanja – Remedios zasebna fizioterapija
Lokacija
Ulica borcev 1b,
2000 Maribor
Pokličite nas
+386 (0)41 260 097
Pošljite sporočilo
info@remedios.si
Delovni čas
pon. - pet.: 8.00 do 21.00
Sobota in nedelja po dogovoru.

Nekaj splošnega o ploskemu stopalu

V splošnem bi lahko opredelil plosko stopalo kot tisto, ki ima nizek stopalni lok in valgusni položaj pete (peta je zvrnjena proti sredini). Je mišično-skeletna nepravilnost spodnjih ekstremitet, tako pri otrocih, kot pri odraslih in jo navadno povezujemo z bolečino ter slabšo funkcionalnostjo.

Sploščen stopalni lok povzroči premik telesne teže na notranjo stran stopala, med stanjem na mestu in hojo. Ploskega stopala zato ne moremo gledati samo kot statičen problem, ampak kot dinamično (npr. med hojo) nepravilnost spodnjih ekstremitet. V mnogih primerih ta nepravilnost ni omejena samo na stopalo. Prekomerna pronacija (zvračanje navznoter) stopala je povezana z notranjo rotacijo goleni, valgusom kolena, notranjo rotacijo stegnenice in celo s povečano ledveno krivino. Okvarjena funkcija stopal se tako odraža po celotni kinetični verigi.

Otroci imajo povečini vsi ploska stopala v času, ko začnejo hoditi. Novorojenčki in otroci v prvih mesecih imajo pod stopalnim lokom značilno maščobno blazinico, ki izgine med drugim in petim letom starosti. V tem času se tudi postopoma razvije stopalni lok.

Plosko stopalo lahko razdelimo v dve glavni skupini: na fleksibilno plosko stopalo in na rigidno plosko stopalo. O fleksibilnem ploskem stopalu govorimo takrat, ko ima stopalni lok ob neobremenjenosti svojo normalno obliko, ko pa ga obremenimo, se stopalni lok splošči. Rigidno plosko stopalo je zelo togo, s sploščenim stopalnim lokom ob obremenjenem, kot tudi pri neobremenjenem stopalu. V nadaljevanju bomo govorili o zdravljenju in kinezioterapiji, v povezavi s fleksibilnim ploskim stopalom.

Pri odraslem ploskem stopalu so največkrat pridruženi ostali problemi. Prav s tem razlogom je to pogosto kompleksna motnja, s številnimi simptomi in različnimi stopnjami deformacije.

Vzroke za ploska stopala lahko pripišemo mnogim faktorjem. Literatura omenja naslednje: starost, spol, sestavo telesa, živčne okvare (cerebralna paraliza, hipotonija), mišično šibkost, ohlapnost ligamentov, genetiko, nošenje obuval…

ZDRAVLJENJE

Večina ploskih stopal je asimptomatskih. Pomeni, da oseba ne čuti nobenih posledic in zdravljenje navadno ni potrebno. Pri otrocih s ploskim stopalom je smiselno spremljati simptome in znake poslabšanja. Približno do 8 leta starosti, naj bi stopalo izoblikovalo svojo pravilno obliko in s tem bi problem ploskega stopala izzvenel.

Za simptomatsko plosko stopalo je značilna bolečina, okvarjena funkcija stopala in druge objektivne nepravilnosti. Ta oblika zahteva ustrezno zdravljenje, ki vključuje različne pristope, kot na primer spremembo vrste aktivnosti, ustrezno obutev in stopalne vložke, vadbo ter nesteroidne antirevmatike. Upoštevati pa je potrebno prisotnost pridruženih problemov, kot so debelost, ohlapnost ligamentov, hipotonija, kot tudi težave v proksimalnih delih okončin (npr. kolki).

KINEZIOTERAPIJA

Konzervativno zdravljenje s pomočjo kinezioterapije je ena od pogostih oblik zdravljenja ploskega stopala. Vadba je ključna v začetnem obdobju, ko strukturalne spremembe gibalnega aparata še niso prisotne. Bistvo vadbenih programov je v raztezanju skrajšanih struktur, krepitvi šibkih delov in izboljševanju propriocepcije ter ravnotežja.

Obstajajo številne študije, ki podajajo priporočila vadbe za izboljšanje ploskega stopala. Če povzamem, je ključnega pomena krepitev lokalnih, kot tudi globalnih mišic stopala.

Lokalne stopalne mišice zagotavljajo segmentalno stabilizacijo (podobno kot globoke mišice ob hrbtenici) stopalnega loka in sklepov med stopalnicami in prstnicami. Globalne mišice potekajo preko gležnja in med drugim sodelujejo pri uravnavanju stopalnega loka. Aktivacija lokalnih mišic skupaj z globalno skupino mišic, omogoča pravilno delovanje stopala med premikanjem.

Za izboljšanje moči lokalnih mišic in kontrole stopala, se v literaturi najpogosteje pojavlja vaja “short foot” ali krajšanje stopala.

 Vajo lahko izvedemo sede ali stoje. Sprednji del stopala, natančneje glave metatarzalnih kosti (sprednji del stopalnic) pritisnemo ob podlago in jih povlečemo k peti. S tem nekoliko skrajšamo stopalo in privzdignemo stopalni lok, brez upogiba prstov. V tem položaju zadržimo določeno število sekund. V izvedbo so vključene vse lokalne mišice stopala na spodnji strani. Ena od študij je pokazala, da že 4 tedenski program vadbe (ena ponovitev je trajala 5s, število ponovitev se je povečevalo do 3min, približno 30 ponovitev, vsak dan) izboljša delovanje stopalnega loka, prepreči prekomerni padec stopalnega loka in izboljša kontrolo stopala med izvajanjem nalog.

Po izvajanju te vaje se lahko izboljša tudi ravnotežna sposobnost. Kot razlog navajajo stimulacijo proprioceptorjev, povečan dotok senzornih informacij.

Na vajo “short foot” lahko gledamo kot temeljno vajo za aktivacijo mišic stopala, podobno kot je aktivacija mišic jedra pri stabilizaciji trupa. Pomembno je predvsem to, da vzpostavimo zavesten nadzor nad položaji sklepov in gibanjem stopala.  Naučiti se moramo torej aktivacije ustreznih mišic. Najbolje je pričeti z vajo v razbremenjenem, sedečem položaju in jo kasneje ustrezno nadgraditi.

Omenjena je samo ena od vaj, s katero lahko izboljšujemo moč lokalnih mišičnih skupin. Seveda ne smemo pozabiti tudi na globalne mišične skupine.

Oblikovanje programa za izboljšanje ploskega stopala zahteva individualni pristop. Vzrokov za pojav ploskega stopala je lahko veliko, zato se lahko primeri med seboj zelo razlikujejo. Preden se lotimo izdelave vadbenega programa, moramo s tem razlogom imeti vse podatke o diagnozi in funkcionalnem stanju posameznika.

Igor Habrun