Lončarič Tanja – Remedios zasebna fizioterapija
Lokacija
Ulica borcev 1b,
2000 Maribor
Pokličite nas
+386 (0)41 260 097
Pošljite sporočilo
info@remedios.si
Delovni čas
pon. - pet.: 8.00 do 21.00
Sobota in nedelja po dogovoru.

Bolečina je koristna

Večinoma na bolečino gledamo kot na oviro, ki nam omejuje sto in eno aktivnost. Pogosto na njo gledamo kot na nekaj motečega in nekaj česar se želimo čim hitreje znebiti. To je popolnoma normalno in razumljivo, saj je bolečina neprijetna izkušnja. Pa vendar je ta neprijetnost tisto, kar jo dela za nas tako učinkovito in nujno za boljše življenje in nenazadnje za preživetje. Skozi naslednji zapis vam bom podal še drug pogled na bolečino in razložil zakaj mislim, da je bolečina koristna.

Zadnjih pet let se ukvarjam s fizioterapijo. Na začetku poti sem se ukvarjal z nevrologijo, kjer sem se večinoma ukvarjal z cerebralno paralizo pa tudi drugimi motnjami nevrološkega sistema (možganka kap, poškodbe glave..), zadnja 3-4 leta pa se posvečam večinoma težavam z gibalnim aparatom, torej poškodbami in degenerativnimi obolenji mišic in skeleta. Delo s poškodbami in degenerativnimi obolenji, kot so osteartroze ali obrabe in drugimi ‘starostnimi’ težavami je zelo zanimivo. Gre za neke vrste sestavljanje sestavljanke. Vsaka poškodba ali patologija tkiva ima namreč svoj vzorec.

Tako recimo obrabe v kolenu pomenijo, da najverjetneje noge ne boste sposobni popolnoma pokrčiti in iztegniti in da boste ob daljšem posedanju ter ob prvih korakih, čutili nekaj bolečine ali napetosti, medtem ko bo zmerno gibanje pogosto dalo pozitivne občutke. Za razliko od tega bo poškodba mišice ali tetive bolela najverjetneje med aktivnostjo, nekoliko po aktivnosti, potem pa bo prenehala. Takšnih vzorcev je ogromno in vsak vzorec govori za svojo poškodbo ali težavo ter daje informacijo o obsegu težave. Tako sem se hitro v praksi naučil, da je vredno pacienta poslušati, saj vzorec ugotovimo večinoma iz anamneze.

Pacient bo POVEDAL, da ga ledveni del hrbtenice boli ko sedi, med ležanjem, hojo oz. gibanjem pa nima takšnih težav. Zelo pomembno je tudi vprašati prava vprašanja, ko pacient nič kaj ne pove ali govori ‘preveč’, da ugotovimo kako gibanje in nasploh situacije vplivajo na pojavnost in jakost bolečine.

Kot sem omenil prej je teh vzorcev ogromno in v resnici gre za zelo kompleksno sestavljanko, ki se jo strokovnjaki trudimo sestaviti iz vsega povedanega med anamnezo.

Že ko pacient vstopi, tudi pričnemo z opazovanjem njegovega gibanja, saj nam tudi to dostikrat da informacijo, ki je lahko pomembna (recimo pacient težko sedi ali ne obremenjuje ene noge..). Potem sledi klinični pregled, kjer želimo s specifičnimi gibi ugotoviti, kateri izmed vseh gibov in katera obremenitev je tista, ki povzroči največ bolečine. Temu pravimo provokativno testiranje, saj želimo z gibi ali obremenitvami vplivati na določeno strukturo tako, da bi ta poškodovana, preobremenjena struktura, zabolela. Tako namreč iščemo, kateri kos sestavljanke sodi v prazen prostor. Pomaga nam seveda tudi lokacija bolečine, ki že sama po sebi pove ogromno o težavi. Popolnoma logično je, da če pacient govori o bolečini v levem gležnju, ne bomo posvečali pozornosti desnemu zapestju.

Sicer pa ni vedno tako zelo preprosto. Bolečina se nujno ne pojavlja natančno na mestu poškodbe. Mi temu pravimo sevajoča bolečina, zato je to kar pacient pove in kar ugotovimo s provokativnim testiranjem pred tem, da pacienta tipamo na mestu bolečine. Znano je, da lahko bolečina iz ledvene hrbtenice boli v nogo (išijas). Tako je tudi s kolkom, ki lahko boli v kolenu in podobno z ramenom, ki je sestavljeno iz ogromno različnih struktur, boli pa večinoma na področju mišice deltoideus (na zunanji strani roke, proti komolcu), ki je redko oz. skoraj nikoli prizadeta.

Skozi napisano lahko vidimo, kako pomembna je bolečina za strokovnjake, ki vam želimo pomagati, saj nas praktično vedno usmerja pri tem kako vam naj sploh pomagamo in kje naj pričnemo. Torej prvo moremo vedeti, kdaj oz. v katerih okoliščinah vam bolečina povzroča največ težav. Tako lahko:

  1. ugotovimo kateri so tisti gibalni ali kakšni drugi vzorci, ki vam povzročajo bolečino in
  2. ko ugotovimo kateri so, vam svetujemo ali vas naučimo kako te vzorce spremeniti, da posledično tudi bolečina izgine.

Pomembna je torej tudi lokacija bolečine, saj se s tem da ugotovimo vzorec in mesto bolečine,  lahko približamo vzroku za vaše težave.

Zapomniti si je potrebno, da ko bolečinski sistem deluje ‘normalno’, nas vedno opozarja na dejansko ali potencialno nevarnost in nas želi zaščititi, tako da nam spremeni vedenje, gibanje in razmišljanje. Torej, če sem si zaprl prst v vrata od avta, me bolečina motivira, da ga od tam umaknem in da naslednjič ko zapiram vrata, na svoj prst nekoliko bolj pazim. Ali pa da če vas hrbet v ledvenem delu vedno bolj boli, vas to pripravi da greste k strokovnjaku po pomoč ali pa se vsaj vstanete iz stola v katerem sedite že preveč časa. Torej, lahko vidimo kako je bolečina, ko deluje kot simptom zelo koristna. Ne samo, da nam strokovnjakom pomaga priti do vzroka vaših težav, ustavi vas ko ste poškodovani, ter vas opozarja da, ko boste naslednjič v podobni situaciji reagirate bolj pazljivo ali drugače.

Da bi še bolje razumeli kako koristna je bolečina preberite naslednjo zgodbo.

‘Oče in njegov sin Janezek sta odšla v živalski vrt. V živalskem vrtu je oče želel na Janezka narediti vtis in se je želel slikati zelo blizu opic. Ko je Janezkov oče stopil preblizu kletke, ga je opica ugriznila v nos. Očeta je to močno zabolelo, potreboval je pa tudi obliž, ki ga je nosil naslednja dva tedna. Tako se je oče naučil, da opic ne gre podcenjevati in da je potrebno pri srečanju z njimi biti bolj pazljiv. Zaradi vidnega mesta poškodbe in situacije v kateri se je to zgodilo, je zgodba močno vplivala tudi na Janezka. Le-ta bo sedaj v pričo opic in v živalskem vrtu veliko bolj pazljiv, kot bi bil sicer. Bolečina pa je v tem primeru imela vpliv tudi na širše okolje, saj je ta zgodba bila glavna tema na družinskem kosilu naslednji vikend, ter nekaj kar je Janezek ponosno povedal večkrat tudi v vrtcu. Tako lahko vidimo kako daljnosežen in koristen vpliv lahko ima bolečina’

 V tem zapisu sem razložil osnove tega zakaj menim, da je bolečina koristna, ko deluje kot simptom ali posledica neke patologije. Pri naslednjem zapisu bom pisal o tem kaj vse prispeva k temu, da nas boli oziroma, da nas ne boli v različnih situacijah in kako nam lahko to pomaga pri razumevanju lastne bolečine.

Prihajajoči blog: Ali je bolečina vedno povezana samo s poškodbo tkiva?